FUTURIZEM KOT POSKUS VIZUALIZACIJE(NAČINA) ŽIVLJENJA

2009-05-25T04:11:00.000-07:00

Avantgarda je tema, ki še danes buri duhove, in je predmet obravnave večih teoretikov (med njimi prof. dr. Aleš Erjavec ter dr. Peter Krečič, ki sta sodelovala pri prispevkih o futurizmu). Letos praznuje 100. obletnico ena izmed umetniških smeri, pravilneje gibanja, t.j. futurizem. Njegov uraden začetek je bil 20. februar 1909. Ustanovitelj Filippo Tommaso Marinetti je takrat izdal uradni manifest »Le futurisme«, ki ga je objavila revija »Le Figaro« v Parizu z enajstimi točkami. Futurizem je nakazoval drugačen pristop in percepcijo vizualne umetnosti. Njegova razširitev na vsa življenjska področja je bila izredno aktivna in radikalna, ne pa vselej uspešna.

Marinettijev uradni manifest »Le futurisme«.

F.T. Marinetti Futurist Manifesto, video preveden v angleščini, kjer pove celoten manifesto in kjer lahko vidite še video ter slišite futuristično glasbo:

Futuristi so s svojimi idejami o zavračanju tradicije, uničevanju akademizma, passatizma, konformizma…, začeli nov pogled, ki je spremljal na različne načine in različnih nivojih vse ustvarjalce od prve svetovne vojne dalje. Najbolj znani futuristi poleg Marinettija so bili še Luigi Russolo, Carlo Carra, Umberto Boccioni, Gino Severini., Fortunato Depero, Tulio Crali idr.. Takrat so bile ideje revolucionarne, nesprejemljive, ideološko sporne,…vendar zelo dobro promovirane. Promocija umetnosti se je takrat izredno intenzivno izvajala in se lahko primerja današnjemu načinu predstavljanja umetniškega dela (na vseh področjih vizualnosti). So pa za promocijo futurizma skrbeli futuristi sami, danes imamo za to plačane ljudi in ekipe. Kar nakazuje na problem: kako lahko nekdo reprezentira umetniško delo bolje od umetnika samega?

FUTURISTI: Pariz, 1912. Z leve: Luigi Russolo, Carlo Carra, Filippo Tommaso Marinetti, Umberto Boccioni in Gino Severini. Fotografija je nastala ob prvi otvoritvi razstave futurističnih umetnikov.

Tematika tega gibanja je bila: mesto in velika znanstvena odkritja, človek kot njun integralni del, avto. Futuristični umetnik doživlja industrijsko mesto z vsemi čutili - ga prikazuje kot vrveče simultano prizorišče ulic, barv, svetlobe in zvokov, reklamnih napisov, kavarn, tramvajev, avtomobilov, strojev in množice, kot prostor užitka, praznovanja, dela revolucije in nasilja. Poveličuje vojno: »Vojna kot edina higiena sveta«. Izredno znan stavek futuristov.

Bistvo futurizma, ki ga še vedno zaznamuje in negativizira odkrito sodelovanje s fašizmom, je bilo torej spremeniti oz. vplivati na takratno družbo, poveličevati in udejanjiti lastne vizije ter slediti oz. ustvariti razvoj. Ravno to, kar družba dejansko počne danes. Futurizem (v splošnem avantgarde 20. stol.) lahko projiciramo na današnji čas, kar postavlja vprašanje dejanskega razvoja današnje mentalitete populacije.

Futurizem je od svojih osnovnih idej, do poznih 20-ih let, ko je na nek način postal institucionaliziran in tako le avantgardna »šola«, svoj način vizualizacije prenašal v vse sfere življenja. Torej futurizem ni uvedel novih tehnik in načinov izražanja le v slikarstvu in kiparstvu, temveč je svoje ideje izražal tudi skozi hrano in obleko in arhitekturo.

V slikarstvu preidemo iz centralizacije človeka v tradicionalnem slikarstvu v razbitje strogih oblik in jasnih linij. Pojavijo se kolaži, lepljenke, motivika se spremni v perspektivno. To je značilnost t.i. »Aeropiture« zračno slikarstvo, ki se pojavi v 30 – ih letih 20. stol.. Predvsem gre za slikanje spreminjajočih se motivov iz zraka oz. iz letala. Podobno se zgodi v kiparstvu. Najbolj izrazit futuristični poskus vpliva na umetnost so svobodne besede, ki so bile sprememba jezika oz slovnice ter same konstrukcije jezika v poeziji. Svobodne besede sledijo neprekinjenemu dinamizmu misli in so skladne s poudarjenima zahtevama futuristične estetike, hitrostjo in sintezo.

TULIO CRALI, 1939, Strmoglavo v mesto, primer »Aeropitture«, t.t. »zračnega slikarstva«

FILIPPO TOMMASO MARINETTI, 1914, Svobodne besede

GIACOMO BALLA, 1912, Hitrost avtomobila, primer slikanja dinamizma

CARLO CARRA, 1914, Zasledovanje, primer kolaža

UMBERTO BOCCIONI, 1913, Forme uniche della coninuita nello spazio, v prevodu: edinstvene oblike kontinuitete v prostoru.

Gledališče je postalo nov tip teatra: z odprto, improvizaciji namenjeno strukturo, je vabilo občinstvo k sodelovanju, hkrati pa je to odprtost izrabljalo za vzpostavljanje alternativnih vrednot, s čimer je improvizirano gesto spremenilo v ideološko propagando: dogajanje med odrom in publiko se večinoma ni odvijalo kot sodelovanje, marveč kot nasprotovanje.
Za razvoj futurističnega gledališča so pomembni umetniški multimedialni nastopi ob slikarskih razstavah, na katerih so preverjali možnost interakcije med posameznimi umetnostmi. Futurizem posega tudi v fotografijo in tako »iznajde« »vortofotografijo« in »fotodinamismo«, značilnost obeh je prikaz gibanja, dinamike na fotografiji.

Posnetek futurističnega gledališča t.j »Aerogledališča«, kjer lahko vidite primer »aerospektakla« futurizma: to je posnetek iz leta 2008, ko so priredili spektakel v čast razstave Futurismi.

ANTON GIULIO in ARTURO BRAGAGLIA, 1911, Strojepisec, primer fotodinamizma

ANTONIO GIUGLIO BRAGAGLIA, 1916, Thais, primer vortografije

Ideje gibanja so se širile s futurističnimi večeri, ki so bila sinteza različnih umetniških smeri: gledališča, deklamiranja poezije, slikarskih razstav in predvajanja glasbe. Zanjo je bila značilna kompozicija različnih ne ujemajočih se zvokov in šumov med seboj. Da ne pozabimo filma, ki je ravno tako postal medij, preko katerega so izvajali svojo promocijo futuristi.

Primer video-umetnosti futurizma:

Poleg kratko opisanih, nekako osnovnih umetniških zvrsti, je gibanje vplivalo tudi na kuhinjo (v: Futuristična kuhinja: kosilo, ki je preprečilo samomor, avtor: Fillià), kar je izjemno ambiciozen poskus vpliva na širšo množico in njihova življenja. V knjigi predpisuje recepte, ki so tretirani kot futuristični, način priprave mize, kako naj se gost vede za mizo.

(Prikaz priprave futurističnega recepta »Zeleni riž«. Ker je posnetek v italijanščini podajam še recept v slovenščini:

Recept v slovenščini:
Zeleni riž, recept futurista Pascà Dangelo, sestavljen iz grahove kaše, pistacije v prahu, masla in riža kuhanega v mleku.
Ko se riž skuha, ga odcedimo, mu dodamo grahovo kašo in mešamo na majhnem ognju, nato dodamo pistacijo v prahu in vse skupaj premešamo.
Na dno pekača položimo špinačo, nanjo riž z grahovo kašo in pistacijo v prahu, posujemo s pistacijo v prahu in jed je pripravljena. Ta jed ima namen našo vrsto spiritualizirati, dinamizirati in olajšati.)

Ravno tako ambiciozen poskus je futuristična obleka, ki naj bi jo ljudje nosili, in pohištvo, ki naj bi ga ljudje uporabljali. Med množico pa te ideje vendarle niso bile sprejete v smislu t.i. življenjskega sloga.

GIACOMO BALLA, 1918, Mizica

GIACOMO BALLA, 1930, skice

GIACOMO BALLA, 1929, ženska obleka

GIACOMO BALLA, 1918, moška obleka

Področje, ki je ostalo dejansko neuresničeno, je arhitektura. V glavnem so tu ohranjene le risbe in skice zgradb po zamisli futuristov (futurist, ki je manifest arhitekture leta 1914 tudi napisal je Sant´Elia). Nerealizacija pa je bila predvsem posledica pomanjkanja finančnih sredstev za tako megalomanske projekte (glej slike). So se pa kljub temu uveljavile nekatere ideje futuristične arhitekture, ki so še danes uporabne, in sicer gre predvsem za uporabo novih materialov: beton, železo, kovina, marmor, plastika,…

MARIO CHIATTONE, 1914, most in študije prostornine

MARIO CHIATTONE, 1914, skica za moderno metropolo

ANTONIO SANT´ELIA, Stopničasta hiša z dvigali

ANTONIO SANT´ELIA, 1914, Novo mesto

Poleg vpliva na življenjski slog, je futuristične ideje prevzel fašizem, ko je le-ta še bilo gibanje, kasneje se njun odnos spremeni in postane precej kompliciran. Se pa počasi futurizem širi tudi drugod po Evropi (Rusija, Anglija, Španija, Francija, Hrvaška,..) in tudi v Slovenijo. Njegova pomembnost je izrazita. Futurizem kot umetniško gibanje je pronicalo skozi vse pore življenja posameznikov, množice ter držav in nenazadnje tudi politike. Ob stoti obletnici si zato prav gotovo zasluži svoje mesto še bolj precizne tematizacije!

Je pa futurizem verjetno bil zadnji poskus spremembe načina življenja v vizualni kulturi. Pa še to lahko trdimo le za prvo obdobje futurizma, ki je bilo zares revolucionarno. V drugem obdobju, po letu 1920, se futurizem prelevi v avantgardno »šolo« in postane le še en avantgardni tok 20. stol. Je pa res, da od takrat pa vse do danes, v vizualni kulturi ni več radikalnih (ne nujno negativnih) poskusov nečesa novega. Je pa današnja družba na nek način le ogledalo futurizma. A o tem kdaj drugič.

LITERATURA:

1. Dawn, Ades; Benton, Tim; Elliott, David; Whyte, Iain Boyd (1995): Art and Power; Europe under the Dictators 1930–45 [Hayward Gallery London, 26 October 1995 – 21 January 1996] Thames and Hudson. Hayward Gallery cop, London.
2. Danesi, Silvia (1994): Ila Razionalismo e L´architettura in Italia durante il Fascismo, Electa, Milano.
3. Erjavec, Aleš (1989): Ideologija in umetnost modernizma. Partizanska knjiga, Ljubljana.
4. Grisi, Francesco (1994): I futuristi : i manifesti, la poesia, le parole in liberta, i disegni e le fotografie di un movimento "rivoluzionario", che fu l'unica avanguardia italiana della cultura europea, Newton Compton, Rim.
5. Schumacher, L. Thomas (2004): Terragni´s Danteum. Princeton Architectural Press, cop,. New York.
6. Troha, Vera (1993): Futurizem (Literarni leksikon; zv 40), DZS, Ljubljana.

Internetni članki:

http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=45890&tokens=manifest

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042246300

http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=46090&rss=1

http://www.radiostudent.si/print.php?sid=18080〈=slovene

Fimusurogat D

FUTURIZEM KOT POSKUS VIZUALIZACIJE(NAČINA) ŽIVLJENJA